27. april 

KO JE V CELJE PRIPELJAL PRVI VLAK 

»Kjer so pred enim letam še zeleni travniki in cveteči verti bili, zdej kolodvor (Bahn- hof) stoji, veličansko kot kakiga kneza poslopje, gré železnica (železna cesta), in hru- mejo železni sloni, hlaponi (Lokomotiven) imenovani. Že več dni poskušajo te železne konje, kakor jih kmetje okoli Celja imenujejo. Perpravljeni so že trije hlaponi, kteri imajo imena: Ocean, Grossglockner in Idria. 27. dan pretečeniga mesca je vikši ogleda c.k. železnice D. Ghega pervo poskušnjo s hlaponam storil in se od Marburga v Celje nazaj v dveh urah in 45 minutah perpeljal. Ko vihar dirjajo hlaponi do Marburga in nazaj; v Gradec nas bodo perhodnji mesec vozili. – Kaj druziga; imamo že lepo spomlad, ali bolj po pravim govoriti, vroče poletje. Žito visoko, hoste zelene, sadne drevesa in vinske gorice v cvetji rodovitno letino nam obetajo.« Tako je prihod prve- ga vlaka v Celje opisal celjski zdravnik in dopisnik Novicam dr. Jožef Šubic. Gradnja železnice se je v Celju pričela že leto poprej, ko so se v okolico Celja zgrinjali Furlani, Primorci in Čehi. Ti so sodelovali pri gradnji tako imenovane južne železnice, ki je cesarski Dunaj povezala s tržaško luko in mu tako preko Jadrana odprla okno v svet. Gradnja, ki je terjala trdne mostove, predore, useke, nasipe in podporne zidove, ki še danes vzbujajo naše občudovanje, je prinesla Celju nove možnosti za gospodarski razcvet, saj je v mesto prihajal svež kapital. Z izgradnjo železniške proge in postajnega poslopja pa se je močno spremenila tudi veduta vzhodnega roba celjskega mesta, saj so prostor za postajo pridobili z zasipanjem poplavnega ozemlja Voglajne, katero so morali pred tem speljati v novo strugo. 
Železniško progo iz Gradca do Celja so svečano odprli na binkoštno nedeljo, 2. junija 1946, ko sta "opoldne z banderami ino s vencami okinčana hlapona pripeljala vozovlak, iz kojega se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta "Piret", ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja, Gradca ino Maribora.«
Prvi vozni red dveh vlakov (mešani in osebni), ki sta zaradi gradnje železnice preko Semmeringa (slov. Smernika) nekaj časa vozila le od Brücka na Muri do Celja in nazaj, je začel veljati 1. septembra 1864. »Mešanec« je iz Maribora proti Celju odpeljal ob 22. uri, osebni vlak pa ob 4.45 uri, v nasprotno smer pa je »mešanec« odpeljal ob 11. uri, osebni vlak pa ob 22.30.uri. Kot zanimivost naj navedemo, da je vožnja z »mešancem« trajala dve uri, z osebnim vlakom pa petnajst minut manj. 
Vendar pa je moralo preteči še dve leti, da je bila proga nared tudi do Zidanega Mosta in tri leta, da so lahko prvo lokomotivo iz Dunaja pozdravili tudi v kranjski prestolnici Ljubljani To se je zgodilo 16. septembra 1849.


 
 
 
Nazaj