8. december 1927

MOHORJEVA SE JE PRESELILA V CELJE 

Mohorjevi družbi kot najstarejši slovenski knjižni ustanovi leta po prvi svetovni vojni niso bila mila. Nemško nacionalistično ozračje jo je prisilo v selitev iz Celovca na Prevalje (julija 1919), ki je po razmejitvi pripadlo h Kraljevini SHS. Toda selitev je bila samo začasna, saj je bil nov sedež Družbe sv. Mohorja preveč oddaljen od večjih slovenskih središč. Čeprav so nekateri odborniki želeli, da bi sedež Družbe sv. Mohorja ostal na Koroškem, kjer so jim bili dani vsi pogoji za delovanje, so bili pritiski za preselitev vse večji. Tako je leta 1924 odbor Družbe sv. Mohorja sklenil preseliti tiskarno v večje mesto: v Celje, v Maribor ali v Ljubljano. Po ogledih mnogih ponujenih stavb je junija 1926 na odborovi seji padla dokončna odločitev, da se tiskarna preseli v Celje, kjer so v Prešernovi ulici kupili hišo celjskega trgovca in     kavarnarja Kosa. Takoj po nakupu so pri celjskem okrajnem glavarstvu vložili prošnjo za tiskarsko koncesijo, vendar jo je celjski mestni svet, predvsem zaradi političnih razlogov, odklonil. K odločitvi jim je pomagala tudi dokaj nenaklonjena jugoslovanska zakonodaja o zadrugah. Šele po letu dni trajajočih posredovanjih ter po pravni ločitvi tiskarne in knjigarne je bilo marca 1927 registrirano podjetje Mohorjeva tiskarna v Celju, družbo z omejeno zavezo, s koncesijo tiskarske in knjigarniške obrti.
Sledila je adaptacija prostorov, na dvorišču pa so po načrtih Jožeta Plečnika in Antona Suhadolca zgradili tiskarno in knjigoveznico. Že jeseni 1927 so začeli s selitvijo, ki so jo zaključili 8. decembra, ko je bil pripeljan zadnji izmed 38 vagonov. Selitev so vseskozi nadzorovali tedanji ravnatelj Josip Zeichen, poslovodja Ivan Kolenc ter Mirko Mikeln. 
Prve knjige iz celjske Mohorjeve tiskarne so izšle v začetku leta 1928 in kolednik je ob teh dogodkih navdušeno zapisal: "Danes je (Mohorjeva tiskarna, op. B.G.) v sredini Slovenije in hoče biti prav tako, kot je bila za vse – v domovini bivajoče in po svetu raztresene Slovence – vedno živa vez." Vendar so spremembe bile opazne tudi pri številu članstva. Pred selitvijo v Celje je bilo število mohorjanov le 38.000, v začetku tridesetih let se je število povzpelo na skoraj 62.000, v času najhujše gospodarske krize pa je ponovno padlo na 44.000. Rezultati preselitve v Celje pa se niso kazali le pri članstvu, ampak tudi pri številu novih izdaj. Za to ima največ zaslug duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki je že od leta 1922 urednikoval Mohorjevo in je z leti postal njen 'spiritus agens'. Mohorjeva tiskarna se je kljub veliki gospodarski krizi v tridesetih letih uspešno razvijala. Doživela je tudi nekaj personalnih sprememb. Takoj po preselitvi v Celje je postal tehnični ravnatelj tiskarne Fran Milavec. Oktobra 1933 je zaradi bolehnosti odšel v pokoj dolgoletni ravnatelj in upravnik tiskarne Josip Zeichen, na njegovo mesto mesto pa je prišel dr. Fran Kotnik. Leto kasneje je prišlo še od ene pomembne spremembe, ko je Fran Saleški Finžgar prepustil urednikovanje mohorskih izdaj kaplanu dr. Jožefu Pogačniku. 


 


 
Nazaj