3. november 1908

 IVAN DEČKO 
9. 8 Središče ob Dravi - 3. 11 1908 Feldhof pri Gradcu/Avstrija
politik, narodnjak, odvetnik 

Najpomembnejši celjski narodnjak v rajnki Avstriji je po končani gimnaziji v Mariboru 1879 nadaljeval študij prava na univerzi v Gradcu in ga 1883 tudi končal. Še isto leto se je kot koncipient zaposlil v odvetniški pisarni dr. Janeza Orozelna v Mariboru, kjer je ostal dve leti. Leta 1885 se je preselil v Celje in odvetniško prakso nadaljeval pri dr. Josipu Sernecu. Oktobra 1887 je v Gradcu tudi doktoriral, leta 1891 pa v Trstu opravil odvetniški izpit. Nato je v Celju še istega leta odprl svojo odvetniško pisarno. 
Že v študentskih časih se je posvetil novinarstvu, saj je napisal vrsto člankov za Slovenski narod, koroški Mir in Ljubljanski zvon. Po prihodu v Maribor je nekaj časa vodil uredništvo Südsteir ische Post, kjer je s svojim liberalnim in narodnim prepričanjem močno vplival na smer slovenske politike na Štajerskem. Kot pisec prispevkov, predvsem v mariborskem Slovenskem gospodarju in celjski Domovini, se je izkazoval tudi kasneje, ko je vodil slovensko politko na Štajerskem. 
Vseskozi je ostal zvest tudi svoji osnovni stroki - pravu. Tako je leta 1902 v Celju izšla »njegova« zbirka zakonov, s področja občinskih poslov. 
Še kot koncipient se je podal v politične vode. Leta 1890 je bil prvič izvoljen v štajerski deželni zbor in tu je ostal tri mandate. Bil je trd in neizprosen borec za pravice Slovencev. Kot prvi slovenski poslanec je v deželnem zboru vložil interpelacijo v slovenskem jeziku. 
Vsa leta se je držal gesla, »da je treba politično in narodno samostojnost postaviti na široka tla, na občine in okrajne zastope, kot podlage vsakemu uspešnemu polit ičnemu delu«. Zato je še posebno pozornost posvečal občinskim in okrajnim volitvam. In uspeh ni izostal. 
Pod njegovim političnim vodstvom je v slovenske roke prišla marsikatera občina v okolici Celja, tudi občina Celje-okolica, s katero so Slovenci »obkolili« nemško mesto občino. Že leta 1889 so s politično modrostjo dr. Dečka Slovenci prvič osvojili celjski okrajni zastop in z njim okrajni šolski svet, deset let kasneje (1899) pa je dr. Dečko postal celo namestnik okrajnega načelnika. 
Uspešno je deloval tudi na narodnogospodarskem področju. Z Maksom Veršcem in Mihaelom Vošnjakom je ustanovil Južnoštajersko hranilnico, bil je »spiritus agens« pri gradnji Narodnega doma v Celju, njegova pa je bila tudi ideja za ustanovitev Merkurja. V devetdesetih letih je pomagal organizirati slovensko obrtništvo v Celju, ki se je z leti tako razmahnilo, da mu razen v kranjskih mestih, v nobeni drugi slovenski deželi ni b ilo para. 
Njegova je bila tudi zamisel »narodno« kopališče Diana ob Savinji iz 1892, kjer so se nato vsa leta v poletnih mesecih v bistri Savinji hladili narodno zavedni Slovenci, in leta 1901 ustanovljene stavbne zadruge Lastni dom, s pomočjo katere so slovenskim delavcem in obrtnikom pomagali zgradili številna lastna domovanja. 
Kot slovenski odvetnik se je tudi zunaj deželnega zbora vseskozi boril za pravice slovenskega jezika, ki jim ga je zagotavljala že avstrijska ustava, a kratili nacionalistično motivirani nemški uradniki. »Par exellence« je bila njegova zmaga po pritožbi na avstrijsko pravosodno ministrstvo leta 1887, ko je v imenu Mihaela Vošnjaka kot prvi na Štajerskem dosegel slovenski vpis v zemljiško knjigo. 
Premalo je prostora na tem mestu, da bi lahko našteli vse zasluge dr. Ivana Dečka, ki jih je imel za Celje in celjske Slovence. Afera, ki so jo leta 1904-5 zoper njega sprožili nekateri celjski sonarodnjaki, je delovnega in narodno zavednega dr. Dečka dokončno strla. Tri leta kasneje je skoraj povsem pozabljen umrl v psihiatričnem zavodu v Feldhofu pri Gradcu. Tega si dr. Dečko s svojim delom gotovo ni zaslužil. Kot tudi ne zanemarjenega in pozabljenega poslednjega doma na slovenskem pokopališču na Golovcu.  


 


 
Nazaj

< /div>